Souporaba električne energije: od julija 2026
Souporaba električne energije
Odlična novost, a za gospodinjstva baterijski hranilnik ostaja bolj pomemben
Od 1. julija 2026 bo v Sloveniji mogoče presežke električne energije iz obnovljivih virov tudi obračunsko deliti z drugimi odjemalci.
Za lastnike sončnih elektrarn je to dobra novica. Presežki, ki jih doma ne porabijo, bodo lahko pomagali znižati račun drugemu odjemalcu, na primer sorodniku, sosedu ali manjšemu podjetju. Souporaba energije ni enako kot shranjevanje energije.
Pri souporabi je najpomembnejši čas. Energija se mora ujeti s porabo prejemnika v istem obračunskem intervalu, zato bo za večino gospodinjstev pravilno dimenzioniran baterijski hranilnik še vedno prinesel večji izkoristek lastne sončne energije.
Kako bo delovala souporaba električne energije?
Souporaba pomeni, da aktivni odjemalec del električne energije iz obnovljivih virov, ki jo proizvede ali shrani, obračunsko prenese na drugega aktivnega odjemalca. Ne gre za fizični prenos elektrike iz ene hiše v drugo, ampak za administrativno oziroma obračunsko dodelitev energije.
Prejemnik je lahko drug upravičen odjemalec kjerkoli v Sloveniji, če so izpolnjeni pogoji za sodelovanje. Ni treba, da sta oddajnik in prejemnik soseda, priključena na isto lokalno omrežje ali pri istem dobavitelju. Vsak udeleženec praviloma obdrži svojega dobavitelja, če se sam ne odloči drugače.
V souporabi lahko sodelujejo končni odjemalci, ki so aktivni odjemalci in so priključeni na omrežje v Sloveniji. Izvzeta so velika podjetja in subjekti, pri katerih bi bila souporaba primarna gospodarska ali poklicna dejavnost. Dobavitelji električne energije pri souporabi ne smejo nastopati kot oddajniki ali prejemniki, lahko pa sodelujejo kot organizatorji.
Oddajnik lahko energijo deli z enim ali več prejemniki. Deleži se določijo vnaprej in se evidentirajo pri distribucijskem operaterju. Souporaba se začne upoštevati šele po uspešno izvedenem postopku evidentiranja pogodbe. Podatki in spremembe so praviloma dostopni prek portala Moj Elektro.
Da, intervali so ključni
Souporaba deluje v 15-minutnih obračunskih intervalih
Ključna podrobnost je, da souporaba deluje v petnajstminutnih obračunskih intervalih. Dogovorjeni delež se v vsakem intervalu uporabi za tisto električno energijo, ki jo oddajnik v tem istem intervalu odda v omrežje.
Če na primer oddajnik prejemniku nameni 40 odstotkov presežka, se ta delež upošteva v vsakem petnajstminutnem intervalu posebej. Če prejemnik v tistem intervalu energije ne porabi, se neporabljeni del ne prenese samodejno v naslednji interval. Obravnava se po veljavnih obračunskih pravilih.
To pomeni, da souporaba ne deluje kot letni poračun električne energije in ne pomeni, da se neporabljena energija shrani za poznejšo uporabo.
Najbolje deluje tam, kjer se proizvodnja sončne elektrarne in poraba prejemnika časovno ujemata. To so lahko manjša podjetja, delavnice, pisarne, obrtniki ali kmetije, kjer večji del porabe nastane podnevi.
Pri povprečnem gospodinjstvu je slika pogosto drugačna. Več porabe nastane zjutraj, pozno popoldne in zvečer, ko sončna elektrarna praviloma proizvaja manj ali sploh ne več. Zato samo souporaba ne reši glavnega izziva gospodinjske samooskrbe, to je razlike med časom proizvodnje in časom porabe.
Česa souporaba ne spremeni?
Souporaba vpliva na obračun dobavljene električne energije.
Ne spremeni pa načina obračuna omrežnine, prispevkov in drugih dajatev, ki se obračunajo po veljavnih pravilih. To je pomembno pri oceni prihranka. Znižanje postavke za električno energijo še ne pomeni nujno enakega znižanja celotnega računa. Prihranki so odvisni od dogovora med oddajnikom in prejemnikom, od cene energije ter predvsem od tega, koliko dodeljene energije prejemnik dejansko porabi v istem intervalu.
Souporaba je lahko brezplačna ali plačljiva.
Če je plačljiva, je treba preveriti tudi davčni vidik, saj je FURS objavil pojasnila glede obdavčitve souporabe z vidika DDV, trošarin in dohodnine.
Zakaj je baterijski hranilnik za gospodinjstva še vedno zelo smiseln?
Baterijski hranilnik presežke sončne elektrarne shrani za kasneje. Energijo, ki je ne porabite takoj, lahko uporabite zvečer, ponoči ali zjutraj, ko je poraba v gospodinjstvu pogosto večja, proizvodnje iz sončne elektrarne pa ni dovolj.
To je bistvena razlika med souporabo in hranilnikom. Souporaba je odvisna od tega, ali drug odjemalec energijo porabi v pravem trenutku. Hranilnik pa pomaga, da več lastne energije uporabite sami, takrat ko jo dejansko potrebujete.
Pri pravilno dimenzioniranem sistemu lahko baterijski hranilnik občutno poveča delež lastne porabe sončne energije. Konkretni delež je odvisen od velikosti elektrarne, zmogljivosti hranilnika, načina ogrevanja, dnevnih navad, morebitnega polnjenja električnega vozila in drugih porabnikov v objektu.
Hranilnik je lahko koristen tudi pri novem obračunu omrežnine. Če je pravilno nastavljen, lahko pomaga zniževati konice odjema iz omrežja. Učinek ni samodejen, ampak je odvisen od sistema, nastavitev in dejanskega profila porabe.
Pri sistemih z ustrezno funkcijo rezervnega napajanja lahko baterijski hranilnik poveča tudi varnost oskrbe ob motnjah v omrežju. Tudi tu je pomembna pravilna izvedba, saj sama baterija še ne pomeni nujno delovanja hiše ob izpadu elektrike.
Subvencija Borzena spodbuja sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom
Spodbude za samooskrbne sončne elektrarne in baterijske hranilnike razpisuje Borzen.
Za individualno samooskrbo gospodinjskih odjemalcev je trenutno navedena naložbena pomoč 675 evrov za 1 kW inštalirane nazivne električne moči naprave z baterijskim hranilnikom, vendar največ 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. [3]
Za napravo brez baterijskega hranilnika znaša pomoč 250 evrov za 1 kW inštalirane nazivne električne moči, vendar največ 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. [3]
Pri sistemu z močjo 8 kW in baterijskim hranilnikom lahko subvencija tako znaša do 5.400 evrov, vendar največ do 40 odstotkov upravičenih stroškov. Pri izračunu je treba upoštevati aktualne pogoje javnega poziva, upravičene stroške in dejstvo, da se vloga odda za zaključeno naložbo, ko naprava že obratuje. [3]
Eko sklad vzporedno objavlja tudi ugodne kredite za okoljske naložbe. Ker se javni pozivi in kreditni pogoji lahko spreminjajo, je smiselno pred oddajo vloge preveriti aktualne pogoje. [6]
Kaj pa kombinacija souporabe in baterijskega hranilnika?
V dobro načrtovanem sistemu je zaporedje
- najprej porabiti čim več lastne energije v objektu,
- nato presežke shraniti v baterijski hranilnik,
- šele nato pa preostanek usmeriti v souporabo.
Ko je hranilnik poln in sončna elektrarna še vedno proizvaja več, kot objekt potrebuje, je souporaba lahko zelo uporabna. Takrat presežek ne ostane brez koristi, ampak lahko pomaga znižati račun drugemu odjemalcu.
Za gospodinjstva, ki sončno elektrarno šele načrtujejo, je zato najbolj smiselno razmišljati o celotnem sistemu: velikosti elektrarne, profilu porabe, načinu ogrevanja, morebitnem električnem vozilu, baterijskem hranilniku in šele nato o možnostih souporabe.
Souporaba je dobrodošla novost, vendar ne nadomesti hranilnika. Baterijski hranilnik ostaja rešitev, ki pri večini gospodinjstev najbolje odgovori na osnovno vprašanje samooskrbe – kako lastno sončno energijo uporabiti takrat, ko jo doma zares potrebujemo.
Pogosta vprašanja
Kaj je souporaba električne energije?
Souporaba je obračunski mehanizem, ki aktivnemu odjemalcu omogoča, da električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo proizvede ali shrani, dodeli drugemu aktivnemu odjemalcu. Uporabljati se začne 1. julija 2026.
Ali mora biti prejemnik pri istem dobavitelju?
Ne. Souporaba sama po sebi ne pomeni zamenjave dobavitelja. Vsak udeleženec praviloma obdrži svojega dobavitelja, če se sam ne odloči drugače.
Ali souporaba zamenja baterijski hranilnik?
Ne. Souporaba deluje v petnajstminutnih obračunskih intervalih in je odvisna od trenutnega ujemanja proizvodnje in porabe. Baterijski hranilnik pa presežke shrani za kasneje, zato je za gospodinjstva pogosto bolj uporaben za povečanje lastne porabe sončne energije.
Kdo je primeren za souporabo?
Souporaba je posebej zanimiva za prejemnike, ki imajo porabo podnevi, ko sončna elektrarna proizvaja največ. To so lahko manjša podjetja, pisarne, delavnice, obrtniki in kmetije. Pri gospodinjstvih z večinsko jutranjo in večerno porabo je smiselno preveriti tudi možnost baterijskega hranilnika.
Ali souporaba vpliva na omrežnino?
Souporaba se praviloma upošteva pri obračunu dobavljene električne energije, ne pa pri omrežnini, prispevkih in drugih dajatvah. Baterijski hranilnik lahko pri pravilni nastavitvi pomaga tudi pri zmanjševanju odjemnih konic, vendar je učinek odvisen od konkretnega sistema in porabe.
Kdo podeljuje subvencije za sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom?
Subvencije razpisuje Borzen. Za individualno samooskrbo z baterijskim hranilnikom je trenutno navedena pomoč 675 evrov za 1 kW inštalirane nazivne električne moči, vendar največ do 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.
Viri
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi z električno energijo, ZOEE, PISRS
- Agencija za energijo, Neobvezni vzorci pogodbe o souporabi električne energije iz obnovljivih virov, objavljeno junij 2026
- Borzen, Subvencije za naprave brez net meteringa
- FURS, Obdavčitev souporabe električne energije na podlagi 23.a člena ZOEE
- SODO, Nov obračun omrežnine
- Eko sklad, seznam aktualnih spodbud za prebivalstvo
Sorodne vsebine
Bodite na tekočem z najnovejšimi energetskimi trendi, koristnimi nasveti in aktualnimi dogodki. Spremljajte naše vsebine in odkrijte inovativne rešitve za energetsko učinkovito prihodnost.
